Obiski pri starih starših, tetah, stricih in drugih sorodnikih so lahko čudovita priložnost za krepitev družinskih vezi ter spoznavanje družinskih zgodb in tradicij. A hkrati so lahko za otroke tudi precej naporni, zlasti če so zanje ta srečanja redka, nepredvidljiva ali polna novih dražljajev. Pri otrocih, ki so občutljivi, introvertirani ali imajo za seboj težje izkušnje, lahko večje družinsko srečanje sproži neprijetne občutke, stisko ali celo tesnobo. Zato je ključno, da načrtujemo druženje na način, ki je prijazen otrokovemu živčnemu sistemu in njegovim čustvenim potrebam.
Spodaj je nekaj predlogov, kako se pripravljati na družinska srečanja, tako da bodo prijazna do otrok in hkrati obzirna do morebitnih preteklih izkušenj, ki lahko vplivajo na njihovo doživljanje sedanjosti. Ti nasveti izhajajo iz pristopa, ki v ospredje postavlja varnost, spoštovanje in razumevanje otroka.
1. Odmik: ustvarite varen prostor za premor
Pri večjih srečanjih poskrbite, da obstaja prostor, kamor se lahko otrok umakne, če bi dogajanje postalo zanj preveč intenzivno. Ta prostor je lahko soba, kot, kotiček na hodniku ali miren vrt za hišo. Omogoča mu, da se v primeru preobremenitve umiri, ponovno vzpostavi občutek varnosti in nadzora nad svojimi občutki. Za otroke je zavedanje, da imajo možnost umika, izjemno pomirjujoče.
2. bodite prilagoljivi: predčasen odhod
Včasih boste morda morali oditi s srečanja prej, kot je bilo načrtovano. Če vaš otrok postane nemiren, tesnoben ali je preprosto že naveličan vseh novih obrazov in glasov, je bolje, da se odpravite domov, kot da vztrajate. Predčasno o tem obvestite gostitelje in jih povabite k razumevanju. S tem otroku sporočate, da so njegove potrebe pomembne in upoštevane, kar krepi občutek zaupanja in varnosti.
3. vključevanje vseh potreb: prilagoditev za posebnosti
Če ima otrok posebne potrebe (npr. senzorične občutljivosti, motnje v razvoju, posebne prehranske zahteve), gostitelja o tem obvestite že vnaprej. Predlagajte mu preproste prilagoditve – morda zatemnitev luči v enem prostoru, utišanje glasne glasbe, možnost, da otrok sedi v mirnejšem kotičku, ali ponujanje hrane, ki jo otrok pozna in ji zaupa. Takšne prilagoditve bodo preprečile ponovitve neprijetnih izkušenj iz preteklosti in otroku dale občutek, da je vreden spoštovanja in razumevanja.
4. otroka pripravite na srečanje: spoznavanje
Pred obiskom mu pokažite fotografije sorodnikov, opišite, kdo so in kaj radi počnejo. Morda se otroci starih staršev ali daljnih tet ne spomnijo dobro, zato jim lahko z zgodbami in slikami pomagate, da se bodo počutili manj tujega. Poznavanje obrazov in imen vnaprej zmanjšuje občutek negotovosti in strahu, kar je zlasti pomembno za otroke, ki so v preteklosti morda izgubili zaupanje v predvidljivost sveta odraslih.
5. ob tebi sem: podpora pri vsiljevanju
Za mnoge otroke je neprijetno, ko jih sorodniki želijo objeti, poljubiti ali zasliševati o njihovem življenju (npr. »Kako je v vrtcu? Kdo so tvoji prijatelji?«). Povejte otroku, da ga boste podprli, če ne želi fizičnega stika ali če mu je določena tema neprijetna. S tem otroku daste vedeti, da ne bo zapuščen, da boste posredovali, če bo to potrebno, in da je njegovo doživljanje pomembno. Ta občutek varnosti je za otroke ključen, saj jim pomaga vzpostaviti občutek moči in lastne meje.
6. piknik košara: poznana hrana za občutek domačnosti
Nepričakovane vonjave, okusi in teksture hrane lahko otroka zmedejo ali odvrnejo od jedi, še posebej, če je že vznemirjen zaradi novega okolja. Vnaprej pripravite nekaj prigrizkov, ki jih ima rad in jih poznate, da bodo pri roki, če ponudba na mizi ne bo po njegovem okusu. Na ta način mu omogočite delček “doma” v tujem okolju, kar mu lahko pomaga, da se lažje spopade s preostalim dogajanjem.
7. manj je več: načrtujte umirjanje
Druženje v večjih in glasnih skupinah je lahko stresno, zato vnaprej razmislite, kako boste otroku ponudili dejavnosti, ki umirjajo živčni sistem: kratek sprehod po soseski, tiho branje v kotu, morda prižig svečk v mirnem prostoru. Redni “odmori” med druženjem lahko preprečijo stopnjevanje napetosti in poskrbijo, da bo celotna izkušnja bolj prijetna za vse.
Dodatni predlogi
- Jasna pričakovanja: Pred obiskom se z otrokom pogovorite o tem, kako bo druženje potekalo, približno kako dolgo bo trajalo in kaj lahko pričakuje.
- Nagovorite gostitelje: Spodbujajte sorodnike k razumevanju, da vsak otrok potrebuje malo drugačen pristop. Razložite, da ni nespoštljivo, če otrok noče objeti ali odgovoriti na vsako vprašanje – gre za njihovo varnost in dobro počutje.
- Redni premori: Tudi kratki odmiki, ko z otrokom stopite ven na zrak, lahko naredijo čudeže pri sproščanju napetosti.
- Vključite otroka v načrtovanje: Če je otrok dovolj star, ga vključite v proces načrtovanja obiska – kaj bi rad počel, koga najprej spoznal, kakšen kotiček naj ima na voljo?
Vse opisane strategije sledijo razumevanju, da so lahko nekatere izkušnje za otroke veliko bolj čustveno obremenjujoče, kot se zdi na prvi pogled. S premišljenim načrtovanjem, empatijo in spoštovanjem otrokovih meja lahko ustvarite družinska srečanja, pri katerih se bodo otroci počutili varne, vključene ter slišane. To ni le pomembno za njihovo trenutno doživljanje, temveč tudi za vzpostavljanje trajnih, toplih in srčnih spominov, na katerih bodo nekoč lahko gradili svoje zaupanje v svet odraslih in medosebne odnose.
Fotografije: Stockcake
