Manj igrač, srečnejši otrok: Povezava med preprostostjo in globoko igro

(Zgodba objavljena z dovoljenjem družine.)

Pred kratkim sem sodelovala s staršema, ki sta bila zaskrbljena zaradi vedenja svojega petletnega sina Izaka. Med pogovorom na uvodnem srečanju mi je Izakova mama zaupala:

“Izak je ves čas nemiren. Z nobeno stvarjo se ne zamoti dlje časa, zdi se nezainteresiran. Poskusila sva že vse, kar sva vedela, a nič ne pomaga. Še posebej naju skrbi, ker gre prihodnje leto v šolo, ne zmore pa niti pet minut sedeti pri miru.”

Ker take zagate pogosto najlažje rešujemo v domačem okolju, kjer lahko opazim še veliko več dejavnikov, kot mi jih starši naštejejo, smo se dogovorili, da jih obiščem na njihovem domu.

Ko sem vstopila, sem najprej opazila igrač za količino ene manjše igralnice. Kljub temu, da so pred mojim obiskom dnevno sobo in otroško sobico lepo pospravili, so igrače kukale iz vseh vogalov.

V kotu vsakega prostora so bile naložene škatle igrač druga na drugo skoraj do višine moje glave. Igrače so bile v regalih, na postelji in porinjene ob dolžino sten.

Prostor je bil čisto poln. Nasičen z barvami, zvoki in različnimi materiali.

Izakovima staršema sem razložila, da bi lahko preobremenjenost okolja prispevala k Izakovi nemirnosti in pomanjkanju fokusa. Strinjala sta se, da poskusimo drastično zmanjšati količino igrač, da vidimo, ali se bo kaj spremenilo. (Mamica mi je pozneje priznala, da je bil to zanjo zelo stresen korak, ko je zajemala polno naročje igrač in jih prestavljala v škatle, ki so šle iz stanovanja).

Proces je vključeval:

• • Oceno obstoječih igrač: Skupaj s staršema smo pregledali vse igrače in ugotovili, katere resnično spodbujajo Izakovo ustvarjalnost in zanimanje.

• • Odstranjevanje odvečnih predmetov: Odločili smo se obdržati igrače, ki so odprtega tipa – na primer lesene kocke, umetniški pripomočki in gradbeni kompleti. Preostale smo pospravili ali podarili.

• • Ureditev prostora: Izakovo sobo smo preoblikovali v bolj umirjeno in organizirano okolje z jasnimi območji za igro, branje in počitek.

• • Vključitev Izaka v proces: Z njim smo se pogovorili o spremembah in ga vključili v urejanje prostora, kar je povečalo njegovo sodelovanje in navdušenje.

Z družino smo se ponovno slišali čez nekaj tednov.

Rezultati so bili presenetljivi.

V dneh in tednih po mojem obisku sta starša opazila opazne spremembe. Izak je postal bolj umirjen in dlje časa se je igral z igračami, ki jih pred tem več mesecev ni niti pogledal. Ure je preživljal ob gradnji s kockami in igro kombiniral s svojimi priljubljenimi vozili. Še celo risati je začel, kar ga do takrat nikoli ni zanimalo!

“Ne moreva verjeti, kakšna razlika je to,” sta dejala starša. “Izaku se prav v položaju telesa vidi, kako je postal bolj sproščen.